Velika večina pripadnikov madžarske manjšine je prihod madžarske vojske aprila 1941 navdušeno sprejela. Ko pa je čas mineval in se je vojna vedno bolj širila, je navdušenje postopno kopnelo. Ob prihodu Rdeče armade in po političnih spremembah spomladi 1945 se je del prekmurskih Madžarov znašel na udaru nove oblasti. Politične voditelje in nekatere predstojnike madžarskih naselij so odpeljali v zapor v Dolnjo Lendavo, tiste, ki so se včlanili v stranko njilašev, pa na »prevzgojo« v taborišče v kraju Filovci. V noči iz 9. na 10. julij 1945 pa so jugoslovanske oblasti v Hrastovec, natančneje, v taborišče, ustanovljeno v tamkajšnjem gradu, internirali 558 prekmurskih Madžarov iz 19 naselij, nato pa del internirancev preselili v taborišče Šterntal (Strnišče pri Ptuju). Večina internirancev (nekaj več kot 80 odstotkov) je bila starejših, žensk in otrok. Interniranci iz Hrastovca oz. Šterntala so se domov lahko vrnili septembra 1945. Od skupno 558 interniranih oseb jih je v taborišču oziroma takoj po vrnitvi iz taborišča, predvsem zaradi tifusa, umrlo 19.