Meni

Življenje pod okupacijo

Pod madžarsko okupacijo se je znašlo okoli 90.000 prebivalcev, od tega je bilo okoli 15.000 Madžarov. Pridobljeno ozemlje so Madžari šteli za del izgubljenih južnih pokrajin (Délvidék).

Specifičnost Prekmurja tako pri okupaciji kot tudi določanju meja so bili prepleteni mednacionalni odnosi, zato so bili tudi odzivi prebivalstva zelo različni. Madžarska manjšina in del promadžarsko usmerjenega prebivalstva sta bila za Madžarsko in njihova pričakovanja so se s tem, ko so Prekmurje Nemci predali Madžarom, uresničila. Del prekmurskega prebivalstva je bil na začetku - deloma zaradi izkušenj z začasnim delom v Nemčiji, deloma zaradi nacistične socialne demagogije - navdušen nad Nemčijo. Nemci v vaseh na Goričkem so bili zelo zadovoljni, ker so prišli v Rajh. Prekmurski folksdojčerji so kljub obljubi o preselitvi morali ostati, a jim pod Madžarsko ni bilo hudega. Prekmurci so bili izpostavljeni prisilni madžarizaciji, mobilizaciji in drugim ukrepom madžarskih oblasti. Za porabske Slovence so se na novo vzpostavile transportne povezave s Prekmurjem in lažji so bili stiki s sorodniki. Koloniste, ki so se med obema vojnama v okviru agrarne reforme priselili v Prekmurje, so internirali v internacijsko taborišče Sárvár. Najhuje je bilo za prekmurske Jude, ki so jih leta 1944 deportirali v koncentracijska taborišča, preživelo jih je le nekaj. Podobna usoda je čakala tudi prekmurske Rome, a do tega k sreči ni prišlo.

Točno število žrtev vojne v Prekmurju ni znano, okvirne številke se gibljejo nekje med 1000 in 2000 (okrog 1,6% prebivalstva), vendar številne kategorije (npr. smrti prisilno mobiliziranih) niso zajete v celoti. Zaenkrat velja ocena, da je bilo žrtev zaradi tolerantnejšega odnosa Madžarov do Prekmurcev (»Vendov «) precej manj, kot je povprečje v Sloveniji (6,6% prebivalstva).

»Več nagnjenja so (ljudje) imeli do Nemcev /.../. Madžari so bili tukaj (v Gerlincih) strogi, zasedba pa fertik. V sosednji vasi Fikšinci (pod Nemčijo), kaj je bilo narejeno? V času vojne so tlakovali cesto iz Avstrije vse do centra vasi. /.../ Skrbeli so za infrastrukturo. Tisti ljudje so bili malo bolj zadovoljni. Tu pa se ni delalo nič.« (Alojz Grah, Gerlinci, 14. april 2018). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Več nagnjenja so (ljudje) imeli do Nemcev /.../. Madžari so bili tukaj (v Gerlincih) strogi, zasedba pa fertik. V sosednji vasi Fikšinci (pod Nemčijo), kaj je bilo narejeno? V času vojne so tlakovali cesto iz Avstrije vse do centra vasi. /.../ Skrbeli so za infrastrukturo. Tisti ljudje so bili malo bolj zadovoljni. Tu pa se ni delalo nič.« (Alojz Grah, Gerlinci, 14. april 2018). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


»Štiri parcele smo imeli na nemški strani /.../. Krmo smo vozili čez mejo. Bil sem gor na vozu. Nemci niso bili tako strogi, Madžari so bili bolj. Na puškah so imeli bajonete pa so v krmo noter pikali, če bi kaj švercali čez mejo/.../. Na nemški strani se je več dobilo, kot pri nas na madžarski.« (Emil Stojko, na sliki z ženo Katarino, Veščica, 25. januar 2020). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Štiri parcele smo imeli na nemški strani /.../. Krmo smo vozili čez mejo. Bil sem gor na vozu. Nemci niso bili tako strogi, Madžari so bili bolj. Na puškah so imeli bajonete pa so v krmo noter pikali, če bi kaj švercali čez mejo/.../. Na nemški strani se je več dobilo, kot pri nas na madžarski.« (Emil Stojko, na sliki z ženo Katarino, Veščica, 25. januar 2020). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Attila in István Kovács (desno): »Leta 44 jeseni sta prišla dva madžarska vojaka k nam /.../. Onadva sta hodila vsak dan od nas, pri nas so samo spali. Po vaseh so zbirali stvari za armijo, rekvizirali so. Potem 45. leta spomladi, ko je fronta že bila blizu, Rusi so že prihajali s em, potem sta odšla ... «. Po vojni je z družino ene ga od njiju obnovil stike. (István Kovács, Dobrovnik, 26. janaur 2020). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Attila in István Kovács (desno): »Leta 44 jeseni sta prišla dva madžarska vojaka k nam /.../. Onadva sta hodila vsak dan od nas, pri nas so samo spali. Po vaseh so zbirali stvari za armijo, rekvizirali so. Potem 45. leta spomladi, ko je fronta že bila blizu, Rusi so že prihajali s em, potem sta odšla ... «. Po vojni je z družino ene ga od njiju obnovil stike. (István Kovács, Dobrovnik, 26. janaur 2020). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


»V celem Prekmurju so bili slovenski učitelji, kej sploh niso znali madžarsko. Oni so odšli /.../. Te (nove) učitelje so Madžari imenovali. En del je od tam prišel, en del pa od tu, ker so znali madžarsko, so lahko učili v osnovnih šolah.« (Jozsef Biro, Lendava, 26. januar 2020). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»V celem Prekmurju so bili slovenski učitelji, kej sploh niso znali madžarsko. Oni so odšli /.../. Te (nove) učitelje so Madžari imenovali. En del je od tam prišel, en del pa od tu, ker so znali madžarsko, so lahko učili v osnovnih šolah.« (Jozsef Biro, Lendava, 26. januar 2020). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.