»Mi smo bili izseljeni, nam so novo hišo čist do tal Nemci podrli. Zaradi meje. Mi smo bili prebliz meje. /…/ Dali so nas v eno hišo v Črnuče, tam so ble tud ženske, so jih dali Švabi v internacijo, nas pa not. In smo bili do konc vojske skoz tam.« Pričevanje Jožefe Kržan (roj. 1938) iz Savelj. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Prešvercala sem se čez žico ljubljansko, ker nisem imela dovolilnice. Nisem je dobila, ker je bil oče v Dachau. Tle je bila pa državna meja, to se spomnim, ker sem zadaj cerkev vidla v Šentvidu. Teta je prišla od cerkve gor, ker smo bili domenjeni, da se tuki dobimo. Meni je prinesla čevlje, pa Nemc ni pustu, da bi mi jih dala. Tu smo morali skupi priti, da bi mi jih dala. Pa smo samo vpili čez mejo. Pol je pa ona čevlje sezula in mi jih je čez vrgla, da sem jih jaz dobila, ona pa je ostala bosa, druge je imela v ruksaku.« Pričevanje Vide Urgl (roj. 1927). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»To je bilo pod Nemčijo. Sto metrov naprej je bila meja nemška, na uni strani je bila italijanska /…/ Naša Jeli je šla tle čez. Opoldne se je vračala nazaj. Mama je prišla do meje in dala dilo čez na žico. Sestra moja je šla po žici in je šus pod nogami priletel. S karavle dol je ustrelu. Sestra je čez prišla in v grmovje/…/ mama je zbežala /…/ Ta hudi švaba je priletel dol in streljal /…/ Ni je hotel ubit, sam tok, da jo je prestrašu, da se je pokazala. Vse tisto kar je imela – kilo moke – je pobral, pa še cigarete mu je morala prinest, da jo je spustu. Drugač jo bi pa hudiči še v internacijo spravli.« Pričevanje Izidorja Slevca (roj. 1938) iz Savelj. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Vse kar vidite tu spodaj je bila nekdaj vas Podgora (to je zdaj del Ljubljane) /…/ Ta fotografija prikazuje podiranje hiš. Vse tole je bilo podrto, vse do ceste je blo podrt. Desno je Andreja Bitenčeva, dol je pa Celovška cesta /…/ Podirala je Nemška oblast /…/ Prepričani so bili, da bodo vojno dobili in bo to meja med Italijo in Nemčijo /…/ Čez noč in dan so morali spakirat pa jet. So rekli, da je stari ate reku: 'No zdaj sem pa berač.' Seveda, saj je tudi bil, ker ni imel nobene imovine več. No, imel je še njive in gozdove, doma pa svoje delavnice pa ni imel več.« Pričevanje Milena Zalokar (roj. 1927) iz Podgore (sedaj Cesta Andreja Bitenca). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Nahajamo se pred nemško obmejno barako, katero so zgradili Nemci med drugo svetovno vojno, katero so pa napadli partizani in jo požgali. Bila je lesena, spodaj je bila betonska, zidana, potem pa leseni tramovi oz. lesena konstrukcija v dveh štukih. Vidi se še tudi obzidje in temelji za stebre, ki so držali verando /…/ Prišlo se je z obeh koncev … na verando, tako da so Nemci imeli pogled na celo Ljubljano. Ta gozd je bil požagan in požgan, ves les pa je bil poslan v Nemčijo preko tovorne postaje v Zalogu /…/ To je bila obmejna karavla, v kateri so Nemci imeli tudi svojo konjenico. Tukaj je bil bel pesek in štale s konji. Tle kjer je njiva pa je bilo vojaško strelišče. Ko sem oral njivo je bilo notri na stotine in stotine praznih čaver /…/« Pričevanje Metoda Strojinca (roj. 1959) iz Pečarja (Kašeljski grič). Metod sedi na betonskih stopnicah, ki so do partizanskega napada in požiga postojanke vodile na verando. Za Nemci je ostal kolut bodeče žice, bajonet, čelada, konjska podkev in ena klamfa. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
