Žiri kot del osvobojenega ozemlja

Meni

Žiri kot del osvobojenega ozemlja

Težke razmere ter nestrinjanje z okupacijo so tudi na Žirovskem izzvale odpor ter vključitev dela prebivalstva v narodnoosvobodilni boj. Prvi odbor OF za Žiri je bil ustanovljen septembra 1941. Partizanske enote pa so se nato nahajale na različnih lokacijah v Žireh in okolici. Njihov pritisk na nemške položaje v kraju se je povečeval. Tako je prišlo tudi do dodatnega utrjevanja nemških izpostav v starem in novem župnišču ter sokolskem domu. V pritličju so zazidali okna, jih obložili z vrečami, napolnjenimi s peskom, in si pripravili strelske line. Z minami ter posekom pasa grmičevja so zaščitili tudi edino dovoljeno cestno povezavo iz Žirov – proti Škofji Loki. Za lažji nadzor nad prebivalci pa so morali hišni posestniki izpolniti ter na notranjo stran glavnega vhoda obesiti hišne liste, na katerih so bile navedene vse osebe, stanujoče v hiši. Tudi slednje ni pomagalo in nemško vodstvo se je odločilo za umik iz Žirov. Do tega je prišlo po nekajdnevnih spopadih 23. oktobra 1943, ko so se Nemci s pomočjo pehote iz Škofje Loke, hitrostrelnega topa in dveh tankov umaknili. S seboj so odpeljali za 20 vozil obutve (preko 1000 parov čevljev) ter potrebščin.

Izropani kraj je postal del osvobojenega ozemlja. Kot prvi na Gorenjskem se je 24. oktobra 1943 vzpostavil narodnoosvobodilni odbor za območje upravne občine Žiri. Spomladi leta 1944 se je obnovilo slovensko šolstvo, ki je potekalo na različnih lokacijah ter v okviru danih zmožnosti. Pritisk okupatorja in kolaboracionističnih enot je bil namreč močan. Novi oblastniki so se februarja 1944 odločili za požig javnih poslopij: sokolskega in prosvetnega doma, občinskega in šolskega poslopja, starega in novega župnišča, mežnarije in carinarnice v Osojnici. Dodatno je kraj uničil tudi zavezniški letalski napad februarja 1945. Spopadi ter pritiski različnih enot (partizanskih, okupacijskih in kolaboracionističnih) na prebivalstvo pa so postali del vsakdanjika. Vojna se je namreč v zadnjih dveh letih popolnoma razplamtela in povzročila, da je v njen in po njej 312 Žirovcev in Žirovk izgubilo življenje.

Partizanska zemljevida Žirovskega vrha, na katerem so vrisana tudi žirovska naselja, ter Gorenje vasi, ki so jo Nemci obdali z bodečo žico. Z žico ter bunkerji so leta 1944 ob ponovnem prevzemu oblasti utrdili tudi Poljane. SI ZAL ŠKL, 0268, 3, C-VI-3-l-11.

Prebivalstvo se je v zadnjih letih vojne vedno bolj srečevalo z odkritim nasiljem. 12. septembra 1944 so tako v Mršaku četniki in domobranci z Vrha Svetih Treh Kraljev ustrelili pet zajetih talcev. Izbrana fotografija prikazuje umivanje enega izmed ustreljenih talcev, preden so ga položili v krsto. MNZS.

Grafični prikaz strukture smrtnih žrtev druge svetovne vojne na Žirovskem. Narejen na podlagi prispevka: Zajec, Vse žrtve druge svetovne vojne med Žirovci.

Zemljevid prikazuje osvobojeno ozemlje, v katerega so spadale tudi Žiri. Ob osvoboditvi se je na Ledinici (pri Koklju) začasno nastanil Pokrajinski komite za Gorenjsko, obveščevalni sedež je bil na Peplu, v Jarčji dolini (pri Žustu) pa se je nahajala komanda VOS-a.

Tako kot v času nemške okupacije sta tudi po osvoboditvi potekala mobilizacija in zbiranje sredstev za vojsko, tokrat partizansko. Na fotografiji so čevlji, ki jih je Prešernova brigada zaplenila januarja 1944 pri Zajcu v Žireh. MNZS.

V žirovski okolici se je nahajalo več domobranskih postojank. Ena izmed njih je bila tudi v Rovtah, kjer so imeli, kot prikazuje fotografija, 27. avgusta 1944 protikomunistično zborovanje, ki se ga je udeležil tudi Leon Rupnik. MNZS.