Ostanki italijanskega bunkerja na Tolstem Vrhu pri Šentjerneju, v ozadju se lepo vidi pobočje Gorjancev. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Terezija Zagorc iz Gorenjega Vrhpolja na Šentjernejskem polju, kjer so Italijani imeli bunker. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Slavko Franko in Stanko Kušljan ob ostankih italijanskih strelskih jarkov pri vasi Imenje pod Gorjanci pri Šentjerneju. Stanko (roj. 1919) je podrobno opisal, kako je njegova Cankarjeva brigada ob neki priložnosti pri belem dnevu pregnala Italijane s teh položajev in prešla zaporo meje med NDH in Italijo. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Stanislav Sluga (roj. 1927) iz Dolenje Brezovice je sodeloval pri postavljanju zapore meje med Italijo in NDH. Žico so postavljali tako, da so zapičili šest kolov v krog (1). Žico so omotali okoli kolov (2), nato so kole odstranili (3) in žico prevrnili ter raztegnili v 50 m dolg tunel (4). Postavili so dva žičnata tunela spodaj in enega na vrh in jih med seboj povezali (5). Avtor fotografije in skic: Božidar Flajšman.
Anton Palčič na lokaciji italijanskega bunkerja na Zaborštu pri vasi Kočarija. Pred njim so ostanki bodeče žice. Njegov oče je zaradi zapore meje proti NDH moral posekati gozd v širini 50 m in dolžini 500 do 600 m. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Stanislav Grubar iz Dolenjega Vrhpolja je povedal, da so Italijani na vogalu njihove hiše zgradili približno štiri metre visok bunker osmerokotne oblike. Vhod je imel iz njihove hiše, zunaj so bile štiri strelne line, velikosti 30 x 40 cm, narejene v konus. Zid je bil debel okoli 80 cm, površine je bilo 12 m2. Takoj po vojni so bunker uporabljali za skladišče žita. Leta 1957 so ga podrli in material uporabili za gradnjo štale. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
