Meni

<<

Idrija – italijansko obmejno mesto

^>>

<<

^>>

Idrija je začetek druge svetovne vojne dočakala kot obmejno mesto na vzhodnem robu Kraljevine Italije. Italijanske vojaške enote so mesto zasedle že novembra leta 1918. S podpisom Rapalske pogodbe, dve leti kasneje, pa je območje Idrije in okolice tudi uradno postalo del italijanske države. Od leta 1927 je Idrija spadala v okvir Goriške pokrajine. Leta 1928 je s priključitvijo Sp. Idrije, Vojskega, Čekovnika, Dol in Ledin postala središče razširjene občine, ki je na vzhodu mejila na Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS, pozneje Jugoslavija), po aprilu leta 1941 pa na nemško okupacijsko območje.

Raznarodovalni pritiski

Prebivalstvo je bilo posebej po vzpostavitvi fašistične oblasti v Italiji podvrženo močnejšim potujčevalnim pritiskom. Od leta 1924 so občino namesto slovenskih županov vodili italijanski komisarji, politični pluralizem je v fašistični diktaturi izginil, italijanske oblasti pa so razpustile tudi večino društev in jih nadomestile s fašističnimi organizacijami. Prepovedana je bila uporaba slovenščine na javnih mestih, uničeno je bilo slovensko šolstvo. Velik udarec je leta 1926 pomenila ukinitev slovenske realke v Idriji, ki ji je kmalu sledila uvedba italijanščine v osnovnih šolah. Pred in med drugo svetovno vojno so se oblasti za nevtralizacijo nezanesljivih oseb vse bolj posluževale vpoklica v posebne (delavske) bataljone italijanske vojske. Številni narodnozavedni posamezniki so se umaknili v Jugoslavijo. Vse do kapitulacije Italije septembra 1943 (in v nekaterih primerih še dlje) je bil zahodni del slovenskega etničnega ozemlja na zunaj povsem italijaniziran. Zunanjo podobo so krojili italijanski javni napisi ter poitalijančena imena krajev in ulic, potujčevanju so bila zaradi izsiljevanja podvržena tudi slovenska osebna imena.

Trdno v italijanskih rokah

V Idriji so imele do leta 1943 sedež različne obmejne varnostne službe. V okviru VI. tržaške legije je tu delovalo poveljstvo čete kraljeve finančne straže s podrejenimi enotami na Cerkljanskem, Idrijskem in Godoviškem. Poveljstvu kohorte obmejne fašistične milice v Tolminu je bila podrejena stotnija v Idriji, ki je pokrivala območje med Cerknim in Hotedršico. Poleg poveljstva čete kraljevih karabinjerjev je v Idriji deloval še urad obmejne policije. Marca leta 1942 so v Idriji ustanovili tudi premični oddelek javne varnosti št. 1, zadolžen za preganjanje politično nezanesljivih oseb.

V prostorih nekdanjega gostišča Pri črnem orlu na glavnem mestnem trgu je imelo v italijanskem obdobju svoje prostore več fašističnih organizacij. Mestni muzej Idrija.
V prostorih nekdanjega gostišča Pri črnem orlu na glavnem mestnem trgu je imelo v italijanskem obdobju svoje prostore več fašističnih organizacij. Mestni muzej Idrija.


Rudnik živega srebra je bil za Idrijo tudi v italijanskem obdobju vitalnega pomena. Vse do kapitulacije Italije so uspeli vzdrževati dokaj visok nivo proizvodnje (letno tudi do 14.600 jeklenk). Načrtovano modernizacijo rudnika so leta 1941 prekinile vojne razmere. Na fotografiji stavba rudniške prebiralnice iz časov pred prodajo podjetja zasebni družbi Monte Amiata iz Toskane leta 1940. Mestni muzej Idrija.
Rudnik živega srebra je bil za Idrijo tudi v italijanskem obdobju vitalnega pomena. Vse do kapitulacije Italije so uspeli vzdrževati dokaj visok nivo proizvodnje (letno tudi do 14.600 jeklenk). Načrtovano modernizacijo rudnika so leta 1941 prekinile vojne razmere. Na fotografiji stavba rudniške prebiralnice iz časov pred prodajo podjetja zasebni družbi Monte Amiata iz Toskane leta 1940. Mestni muzej Idrija.


Skupina partizanov Gregorčičeve brigade, ki je pod vodstvom Ivana Turšiča - Iztoka 22. junija 1943 v Razorih, med Mrzlo Rupo in Vojskim, napadla kamion premičnega oddelka javne varnosti iz Idrije. V napadu je bilo ubitih 15 Italijanov. MNZS.
Skupina partizanov Gregorčičeve brigade, ki je pod vodstvom Ivana Turšiča - Iztoka 22. junija 1943 v Razorih, med Mrzlo Rupo in Vojskim, napadla kamion premičnega oddelka javne varnosti iz Idrije. V napadu je bilo ubitih 15 Italijanov. MNZS.


Prve partizanske oborožene akcije proti fašistični nadoblasti so se na Idrijskem začele leta 1942 pod vodstvom Janka Premrla - Vojka. Med drugim je vodil napad na italijansko utrdbo pri Črnem Vrhu ter na stražarsko posadko na Marofu pri Idriji. Posebno sodišče za zaščito države je Janka Premrla junija 1942 v odsotnosti obsodilo na smrt. Goriški prefekt je za njim razpisal tiralico in obljubil visokih 50.000 lir nagrade. 15. februarja 1943 je bil v boju s posadko fašistične gozdne milice ob cesti v Idrijsko Belo težko ranjen, teden kasneje pa je za posledicami ran umrl. MNZS.
Prve partizanske oborožene akcije proti fašistični nadoblasti so se na Idrijskem začele leta 1942 pod vodstvom Janka Premrla - Vojka. Med drugim je vodil napad na italijansko utrdbo pri Črnem Vrhu ter na stražarsko posadko na Marofu pri Idriji. Posebno sodišče za zaščito države je Janka Premrla junija 1942 v odsotnosti obsodilo na smrt. Goriški prefekt je za njim razpisal tiralico in obljubil visokih 50.000 lir nagrade. 15. februarja 1943 je bil v boju s posadko fašistične gozdne milice ob cesti v Idrijsko Belo težko ranjen, teden kasneje pa je za posledicami ran umrl. MNZS.


Fašistični režim je velik poudarek dajal vzgoji mladih v duhu militarizma. Na fotografiji skupina mladih Idrijčanov, članov fašistične mladine. Fotografijo hrani Slavko Moravec, Vojni muzej Idrija.
Fašistični režim je velik poudarek dajal vzgoji mladih v duhu militarizma. Na fotografiji skupina mladih Idrijčanov, članov fašistične mladine. Fotografijo hrani Slavko Moravec, Vojni muzej Idrija.


Kot odgovor na partizanski napad je sedem premičnih oddelkov pod vodstvom Giuseppeja Guelija izvedlo obsežno maščevalno akcijo na širšem območju Vojskega. Na fotografiji pogrebni sprevod v Razorih padlih Italijanov na glavnem trgu v Idriji. Fotografijo hrani Slavko Moravec, Vojni muzej Idrija.
Kot odgovor na partizanski napad je sedem premičnih oddelkov pod vodstvom Giuseppeja Guelija izvedlo obsežno maščevalno akcijo na širšem območju Vojskega. Na fotografiji pogrebni sprevod v Razorih padlih Italijanov na glavnem trgu v Idriji. Fotografijo hrani Slavko Moravec, Vojni muzej Idrija.


<<

>>