Meni

<<

^>>

<<

^>>

Pred vojno je bila tudi na Dolenjskem prisotna nemška propaganda. Tudi zaradi te propagande so v mnogih krajih prihod nemške vojske pozdravljali. Postavljali so mlaje in obešali nemške zastave. Ponekod so sledili zgledu graščakov ali pomembnih krajanov. V vaseh pod Hmeljnikom so izobešali nemške zastave, ker je ta visela na Hmeljniku. Ko so na to ozemlje prišli Italijani, so nemške zastave izginile.

Pri hiši Škerljevih v Gotni vasi so bili trije bunkerji. Dolenjski muzej Novo mesto. Borut Škerlj (roj. 1960) pri ostankih bunkerja. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Pri hiši Škerljevih v Gotni vasi so bili trije bunkerji. Dolenjski muzej Novo mesto. Borut Škerlj (roj. 1960) pri ostankih bunkerja. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Mihael (roj. 1932) in Ana Rukše (roj. 1928) se spominjata, da so v Gabrje aprila 1941 najprej prišli Nemci. Po navodilu nekaterih domačinov so morale vse hiše v vasi izobesiti nemške zastave. Postavljena sta bila slavoloka in dva mlaja, med katerima je bil na deski napis Heil Hitler. Gabrčani so vse to naredili s strahom, kaj bo. K pozdravljanju Nemcev so pozivali predvsem ljudje, ki so pred vojno delali v Nemčiji, zaslužili in s tem doma omogočili svojim družinam boljše življenje. Mislili so, da bodo službe in boljši življenjski pogoji nastopili, ko te kraje zasedejo Nemci. Kmalu so spoznali, da temu ne bo tako, zato so Gabrčani podpirali partizane. V vasi in njeni okolici so se v času vojne velikokrat zadrževale partizanske enote. Avtor fotografije: Blaž Štangelj.
Mihael (roj. 1932) in Ana Rukše (roj. 1928) se spominjata, da so v Gabrje aprila 1941 najprej prišli Nemci. Po navodilu nekaterih domačinov so morale vse hiše v vasi izobesiti nemške zastave. Postavljena sta bila slavoloka in dva mlaja, med katerima je bil na deski napis Heil Hitler. Gabrčani so vse to naredili s strahom, kaj bo. K pozdravljanju Nemcev so pozivali predvsem ljudje, ki so pred vojno delali v Nemčiji, zaslužili in s tem doma omogočili svojim družinam boljše življenje. Mislili so, da bodo službe in boljši življenjski pogoji nastopili, ko te kraje zasedejo Nemci. Kmalu so spoznali, da temu ne bo tako, zato so Gabrčani podpirali partizane. V vasi in njeni okolici so se v času vojne velikokrat zadrževale partizanske enote. Avtor fotografije: Blaž Štangelj.


Na Gorenji straži so tri dni zbirali podpise za priključitev k Nemčiji. Dolenjski muzej Novo mesto.
Na Gorenji straži so tri dni zbirali podpise za priključitev k Nemčiji. Dolenjski muzej Novo mesto.


Meja med Nemčijo in Italijo je nekatere kraje v Ljubljanski pokrajini odrezala od matične občine oz. je bil del občine z občinskim središčem v Nemčiji. S posebnim odlokom je visoki komisar Grazioli te kraje razporedil v občine v Ljubljanski pokrajini. Slovenski narod, 8. julij 1941.
Meja med Nemčijo in Italijo je nekatere kraje v Ljubljanski pokrajini odrezala od matične občine oz. je bil del občine z občinskim središčem v Nemčiji. S posebnim odlokom je visoki komisar Grazioli te kraje razporedil v občine v Ljubljanski pokrajini. Slovenski narod, 8. julij 1941.


Mnogi Nemcem niso bili naklonjeni. V Karteljevem se je zgodilo, da pri eni hiši niso izobesili nemške zastave. Nemci so zahtevali, da se zastava izobesi. Gospodarjeva žena je zadrego z blagom rdeče barve rešila na nenavaden način. Dolenjski muzej Novo mesto.
Mnogi Nemcem niso bili naklonjeni. V Karteljevem se je zgodilo, da pri eni hiši niso izobesili nemške zastave. Nemci so zahtevali, da se zastava izobesi. Gospodarjeva žena je zadrego z blagom rdeče barve rešila na nenavaden način. Dolenjski muzej Novo mesto.


Velikokrat so se za priključitev k Nemčiji zavzemali graščaki. Dolenjski muzej Novo mesto.
Velikokrat so se za priključitev k Nemčiji zavzemali graščaki. Dolenjski muzej Novo mesto.


<<

>>