Meni

Mejni prehodi

Med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane državni mejni prehodi. Dva sta bila v Šiški, eden v bližini križišča Celovške ceste in Ceste Andreja Bitenca, in sicer pred današnjo Prušnikovo ulico, ki je bila takrat im. Celovška cesta in je šla skozi naselje (nova Celovška cesta je bila zgrajena leta 1977 in tedaj je stara postala Prušnikova). Drugi mejni prehod se je nahajal v bližini, na današnji Podgorski cesti, in sicer nad hišo, ki stoji na Cesti Andreja Bitenca 22. Na tako kratki razdalji sta bila dva mejna prehoda verjetno zato, ker je bila Celovška cesta mestna cesta, po kateri je vozil tramvaj, ki je tudi prečkal mejo, kar so Nemci oktobra 1941 prepovedali. Na Podgorski cesti pa je bil prehod verjetno zato, ker je bila tedaj to mnogo širša cesta, v bistvu glavna prometna žila, ki je povezovala Gorenjsko in Trst. Furmani pa so jo uporabljali za prevoz lesa. S postavitvijo meje med vojno in s kasnejšimi urbanističnimi spremembami je cesta izgubila pomen.

Mejni prehod je bil tudi na Ježici, in sicer na mostu čez reko Savo. Nemci so sicer mejo na Savi, ki naj bi bila naravna meja med Nemčijo in Italijo, prestavili na desni breg Save. Tako so svoje državno ozemlje na obeh delih Ljubljane neposredno povezali.

Nemško-italijanski blok na mostu čez Savo na Ježici. Avtor fotografije: Miroslav Pavlin. MNZS.
Nemško-italijanski blok na mostu čez Savo na Ježici. Avtor fotografije: Miroslav Pavlin. MNZS.


Mejni blok pri Šentvidu, kjer je bila nemško-italijanska meja. Avtor fotografije: Jakob Prešern. MNZS. Na cesti so vidne tračnice tramvaja. Vožnjo tramvaja preko meje so Nemci oktobra 1941 prepovedali, zato je peljal samo do zadnje postaje pred mejo, mejni prehod pa je ostal. Brate, Ljubljanski tramvaj, 110–112.
Mejni blok pri Šentvidu, kjer je bila nemško-italijanska meja. Avtor fotografije: Jakob Prešern. MNZS. Na cesti so vidne tračnice tramvaja. Vožnjo tramvaja preko meje so Nemci oktobra 1941 prepovedali, zato je peljal samo do zadnje postaje pred mejo, mejni prehod pa je ostal. Brate, Ljubljanski tramvaj, 110–112.


Bunkerji na Ježici, v ozadju železniški most čez Savo, 9. april 2018. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Bunkerji na Ježici, v ozadju železniški most čez Savo, 9. april 2018. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Ježici, 9. april 2018. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Ježici, 9. april 2018. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Bunker v Črnučah, 9. april 2019. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Bunker v Črnučah, 9. april 2019. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Vida Urgl (roj. 1927) v bližini križišča Ceste Andreja Bitenca in Celovške ceste v Ljubljani, kjer je med drugo svetovno vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo (mejni blok pri Šentvidu). Vida se je pretihotapila skozi ožičeno Ljubljano do italijansko- -nemške meje pri mejnem bloku pri Šentvidu. Stražarji je niso pustili čez mejo, čeprav so jo na nemški strani čakali sorodniki, ki so ji prinesli čevlje. Ni jim preostalo drugega, kot da so ji čevlje vrgli preko ožičene meje. Ljubljana, 7. december 2018. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Vida Urgl (roj. 1927) v bližini križišča Ceste Andreja Bitenca in Celovške ceste v Ljubljani, kjer je med drugo svetovno vojno potekala meja med Italijo in Nemčijo (mejni blok pri Šentvidu). Vida se je pretihotapila skozi ožičeno Ljubljano do italijansko- -nemške meje pri mejnem bloku pri Šentvidu. Stražarji je niso pustili čez mejo, čeprav so jo na nemški strani čakali sorodniki, ki so ji prinesli čevlje. Ni jim preostalo drugega, kot da so ji čevlje vrgli preko ožičene meje. Ljubljana, 7. december 2018. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.