Meni

Diplomatsko določanje meja

O razdelitvi slovenskega ozemlja med okupatorji ni bilo posebnih dogovarjanj ali konferenc. Meje je okvirno določil Hitler 27. marca 1941, dokončno pa s »Smernicami za razdelitev Jugoslavije « 3. in 12. aprila 1941 v enem od svojih glavnih stanov v Mönichkirechnu pri Dunaju. Konferenca o razdelitvi okupiranega jugoslovanskega ozemlja med nemško in italijansko delegacijo pod vodstvom zunanjih ministrov Ribbentropa in Ciana je potekala 22. aprila na Dunaju. Italijani so, čeprav se je Ciano pogovarjal tudi s Hitlerjem, lahko dali le svoje pripombe k njegovim odločitvam. Nemško-italijanska razmejitvena komisija, ki so jo ustanovili z državno pogodbo 8. julija 1941 v Berlinu, je nato smela narediti le nekaj manjših popravkov. Podobno je bilo s podpisom pogodbe med Nemčijo in Madžarsko, Nemčija je namreč sprva nameravala obdržati Prekmurje, potem pa se je zaradi zavezništva zadovoljila s štirimi nemškimi vasmi na Goričkem.

Uradne pogodbe med Madžarsko in NDH ni bilo, ker se slednja ni strinjala s priključitvijo Medžimurja k Madžarski. V odnosu do Italije NDH ni imela možnosti uveljaviti svojih zahtev, pogodba med njima pa je bila podpisana 18. maja 1941 v Rimu. Nemčija in NDH sta državni sporazum o mejah podpisali 13. maja 1941. Nekatera manjša nerešena vprašanja je tu reševala nemško-NDH-jevska komisija za meje, glavno besedo pa je imela Nemčija. Hrvati so med drugim želeli Razkrižje (ki ga niso dobili) in Hum na Sotli (z emocionalnimi razlagami, da je v občini dvorec Antuna Mihanovića, ki je leta 1846 napisal hrvaško himno). V zameno je bila NDH pripravljena Nemcem dati obalni pas na južni strani Drave pri Vinici. Poglavnik NDH-ja Ante Pavelič je sicer naročil obsežno zbiranje podatkov, s katerimi naj bi kasneje vendarle dosegli korekcijo meje z rajhom na slovenskem ozemlju, a do tega ni prišlo.

Glavni nemški pogajalec na terenu je bil diplomat Kurt von Kamphoevener (*17. julij 1887, Carigrad, †11. februar 1983, Garmisch-Partenkirchen). Kot vodja nemških delegacij za reševanje mejnih vprašanj in Ribbentropov opolnomočenec je v letih 1941–1943 urejal mejna vprašanja z Italijo, Madžarsko, Slovaško, NDH, deloval pa tudi drugod po Balkanu. V času dogovarjanja o slovenskem ozemlju je imel pisarno na Bledu, v Ljubljani in v Rogaški Slatini. Bil je sin nemškega oficirja in turškega maršala Louisa von Kamphövenerja. Pravo je študiral v Heidelbergu, Oxfordu in Göttingenu. Od leta 1911 je uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve. Služboval je v Madridu (1911–1913, 1926–31), Sydneyju (1913–14), Sofiji (1916–18), Londonu (1920–23) in Liverpoolu (1923–26). Leta 1930 je vstopil v socialdemokratsko stranko, leta 1940 pa v NSDAP. Poleg drugih jezikov se je naučil ruščine in leta 1939 vodil komisijo za preselitev volksdeutscherjev s poljskih ozemelj, ki jih je dobila Sovjetska zveza. Po okupaciji in razkosanju Slovenije je bil od sredine oktobra do sredine novembra 1941 predstavnik Nemčije pri Visokem komisarju za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani in je na podoben način urejal preselitev kočevskih Nemcev. Med vojno je bil tudi oficir za zvezo pri vojaški obveščevalni službi (Abwehr) v Rusiji, Atenah, Vrnjački Banji in v Zagrebu. Ameriški zasliševalec ga je avgusta 1945 označil za »visoko kultiviranega in kritičnega do nacistov «. V letih 1945–1946 je bil v ameriškem vojnem ujetništvu, a je že leta 1946 v Hamburgu začel poučevati tuje jezike. Leta 1950 je spet vstopil v diplomacijo in bil do upokojitve leta 1952 nemški generalni konzul v Carigradu.

Izsek karte, ki prikazuje mejo med Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško pri Ormožu. Na karti se lepo vidi potek mejne linije. Jugoslavija, topografske karte razmera 1:50.000, list Ptuj. Hrani Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Izsek karte, ki prikazuje mejo med Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško pri Ormožu. Na karti se lepo vidi potek mejne linije. Jugoslavija, topografske karte razmera 1:50.000, list Ptuj. Hrani Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.


Kurt von Kamphoevener. Politisches Archiv des Auswartigen Amts, Berlin.
Kurt von Kamphoevener. Politisches Archiv des Auswartigen Amts, Berlin.


Na fotografiji pooblastilo Joachima von Ribbentropa (minister za zunanje zadeve Nemčije med letoma 1938 in 1945) Kamphoevenerju za vodenje mejnih zadev z NDH, Italijo in Madžarsko. Njegove odločitve so v veliki meri vplivale tudi na mejna vprašanja v okolici Rogaške Slatine. Politisches Archiv des Auswärtigen Amts, Berlin.
Na fotografiji pooblastilo Joachima von Ribbentropa (minister za zunanje zadeve Nemčije med letoma 1938 in 1945) Kamphoevenerju za vodenje mejnih zadev z NDH, Italijo in Madžarsko. Njegove odločitve so v veliki meri vplivale tudi na mejna vprašanja v okolici Rogaške Slatine. Politisches Archiv des Auswärtigen Amts, Berlin.


Skica predloga razmejitve. Politisches Archiv des Auswartigen Amts, Berlin.
Skica predloga razmejitve. Politisches Archiv des Auswartigen Amts, Berlin.


Zapisnik dogovora med nemškim poverjenikom Siegfriedom Kaschejem in hrvaškim zunanjim ministrom Mladenom Lorkovićem iz 17. junija 1941, kjer je zabeleženo, da bo meja pri Rogaški Slatini tekla po Sotli, kot je bilo to pred aprilom 1941. Međunarodni ugovori: Nezavisna država hrvatska (1941), 95.
Zapisnik dogovora med nemškim poverjenikom Siegfriedom Kaschejem in hrvaškim zunanjim ministrom Mladenom Lorkovićem iz 17. junija 1941, kjer je zabeleženo, da bo meja pri Rogaški Slatini tekla po Sotli, kot je bilo to pred aprilom 1941. Međunarodni ugovori: Nezavisna država hrvatska (1941), 95.


Zapis o določitvi meje med Nemčijo in Italijo v časopisu Karawanken Bote.
Zapis o določitvi meje med Nemčijo in Italijo v časopisu Karawanken Bote.