Delitev ozemlja med okupatorji je povzročila, da je tudi v notranjost slovenskega ozemlja zarezala meja. Njen dobršen del je potekal po nekdanji rapalski meji, ki je bila določena z Rapalska pogodbo leta 1920. Potekala je po vrhovih Peč, Jalovec, Triglav, Možic, Porezen, Blegoš, Črni vrh nad Cerknim, Bevki, Hotedršica, Planina, Javornik, Biška gora, Griž, Snežnik, Kastav ter nato vzhodno od Matulj proti morju. Z okupacijo se je njena funkcija spremenila. Od Peči do naselja Spodnji Vrsnik je nekdanja rapalska meja postala meja med Kraljevino Italijo ter nemško okupacijsko cono. Nato pa se je pri mejniku št. 40 – ki je postal tromejnik – razcepila. Nekdanja rapalska meja od Spodnjega Vrsnika proti Hotedršici je razmejevala ozemlje Kraljevine Italije ter njeno okupirano območje imenovano Ljubljanska pokrajina. Drugi krak, ki je razmejeval nemško okupirano ozemlje ter Ljubljansko pokrajino, pa se je od tromejnika spustil v Brekovice ter se nato povzpel proti Opalam in se po liniji Račeva–Lesec–Podlesec– Žirovski vrh–Suhi Dol nadaljeval proti Planini nad Horjulom ter Polhograjskemu hribovju.

Določitvi meje je sledila njena realizacija na terenu. Na stari rapalski meji večja dela niso bila potrebna, drugače je bilo z novo mejo, ki jo je bilo potrebno utrditi ter zastražiti. Po mejni liniji so postavili bodečo žico, pas v okolici meje pa so minirali. Za potrebe nadzora nad mejo je okupator izsekal dobršen del gozda, porušil nekatera gospodarska ter bivalna poslopja ter na pomembnejših mestih zgradil tudi različne objekte, npr. stražne stolpe. Za dodaten nadzor meje sta okupatorja, tako nemški kot italijanski, poskrbela z enotami, ki so bile nastanjene ob meji ter jo z obhodi redno preverjale. Meja je tako postala težko prehodna in obmejno prebivalstvo se je moralo posluževati ilegalnih načinov prehajanja meje. To se je spremenilo po kapitulaciji Italije ter z nemškim prevzemom nadzora nad njenim okupiranim območjem, saj meja ni bila več aktualna. Nemška vojska je tako za svoje potrebe izkopala mine, postavljene ob prometnicah ter travnikih, in na nekaterih delih odpeljala tudi žico. Temeljito čiščenje obmejnega ozemlja pa je sledilo šele po koncu druge svetovne vojne.