Meni

<<

Okupacija Dolenjske in postavitev meje

^>>

<<

^>>

Na Dolenjsko so najprej prišle nemške čete, z nekaj dnevnim zamikom pa še italijanske. Nemške enote so prihajale hitreje, saj so Italijani iz različnih razlogov, med drugim tudi zaradi nerealnega strahu pred jugoslovansko vojsko, napadli nekaj dni kasneje kot Nemci. V posameznih krajih sta se tako v prvi polovici aprila nemška in italijanski vojska zamenjali v nekaj dneh. Ponekod je prišlo do nenavadnega razpleta, da je bil nek kraj kakšen dan celo neokupirano ozemlje. Nemške čete so lahko kraj že zapustile, Italijani pa še niso prišli.

Za čas vojaških operacij po napadu na Jugoslavijo je bila določena demarkacijska črta med vojskama, ki je potekala južno od Litije mimo Novega mesta proti Karlovcu in naprej na jugovzhod. Dokončno mejo je Hitler določil že aprila 1941 na Dunaju. Mejo so postavljali Nemci in pri tem upoštevali le svoje interese. Nova državna meja med Italijo in Nemčijo je bila strateška in nenaravna, potekala je po reki Savi. Mejo so Nemci zavarovali z žico in minskimi polji. Za boljši nadzor so zgradili tudi stražne stolpe. Na sliki zgoraj sta primera iz Hinjc in Bučke.
Za čas vojaških operacij po napadu na Jugoslavijo je bila določena demarkacijska črta med vojskama, ki je potekala južno od Litije mimo Novega mesta proti Karlovcu in naprej na jugovzhod. Dokončno mejo je Hitler določil že aprila 1941 na Dunaju. Mejo so postavljali Nemci in pri tem upoštevali le svoje interese. Nova državna meja med Italijo in Nemčijo je bila strateška in nenaravna, potekala je po reki Savi. Mejo so Nemci zavarovali z žico in minskimi polji. Za boljši nadzor so zgradili tudi stražne stolpe. Na sliki zgoraj sta primera iz Hinjc in Bučke.


Nemci in Italijani na Raki. MNZS.
Nemci in Italijani na Raki. MNZS.


»V prvi Jugoslaviji leta 1941, ko je bil razpad, smo sadili krompir, no potem so Nemci prišli, tako, da smo ga obdelovali v nemški državi. Izkopavali smo ga pa v Italiji. V istem letu, na isti njivi.« Pričevanje Viktorja Mikliča, v sredini, (roj. 1917) iz Mačkovca pri Novem mestu. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»V prvi Jugoslaviji leta 1941, ko je bil razpad, smo sadili krompir, no potem so Nemci prišli, tako, da smo ga obdelovali v nemški državi. Izkopavali smo ga pa v Italiji. V istem letu, na isti njivi.« Pričevanje Viktorja Mikliča, v sredini, (roj. 1917) iz Mačkovca pri Novem mestu. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


»Most je bil ločnica med Italijo in Nemčijo. To je bila nemška meja, za nas izredno stroga. Mi smo imeli njivo na tej strani [nemški], nismo mogli do nje.« Pričevanje Jožeta Jankoviča (roj. 1936) iz Kostanjevice na Krki. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Most je bil ločnica med Italijo in Nemčijo. To je bila nemška meja, za nas izredno stroga. Mi smo imeli njivo na tej strani [nemški], nismo mogli do nje.« Pričevanje Jožeta Jankoviča (roj. 1936) iz Kostanjevice na Krki. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Mejni prehod v Velikem Mraševem na cesti Novo mesto – Brežice v smeri Cerkelj ob Krki. PMB. Avtor primerjalne fotografije: Jure Tičar.
Mejni prehod v Velikem Mraševem na cesti Novo mesto – Brežice v smeri Cerkelj ob Krki. PMB. Avtor primerjalne fotografije: Jure Tičar.


Zemljevid naselitvenega območja. Na zemljevidu je ozemlje južno od Save do meje z Italijo in ob južnem toku Sotle. S tega ozemlja so Nemci izselili Slovence in naseljevali Nemce. Ti naseljenci so se ob koncu vojne umaknili. MNZS.
Zemljevid naselitvenega območja. Na zemljevidu je ozemlje južno od Save do meje z Italijo in ob južnem toku Sotle. S tega ozemlja so Nemci izselili Slovence in naseljevali Nemce. Ti naseljenci so se ob koncu vojne umaknili. MNZS.


<<

>>