Zaporo meje z NDH so v letu 1943 gradili ob vznožju Gorjancev, kjer so se oprli na obstoječe poti in postojanke. Sestavljena je bila iz pasu bodeče žice, bunkerjev, močnejših utrdb in mejnih prehodov. S tem so želeli preprečiti premike partizanov z Žumberka in Gorjancev v vasi pod njimi. Potekala je od reke Krke (severovzhodno od Kostanjevice) in se nadaljevala proti jugozahodu. Gradnja se je začela januarja 1943 pri vasi Šmarje pri Šentjerneju in se 8. septembra 1943 nedokončana z dolžino 26 km ustavila pri vasi Dolž.
Zemljevid zapore meje z NDH, grajene v letu 1943, narisan na podlagi skic divizije Isonzo. Datacijo gradnje bunkerjev (označeni z arabskimi številkami) in močnejših zidanih utrdb (označeni z rimskimi številkami) prikazujejo krogi v različnih barvah.
Neuresničen načrt zapore meje z NDH po grebenu Gorjancev, 14. 4. 1942. Arhiv RS.
Jože Pirkovič (roj. 1934) ob sliki vinskega hrama njegovih staršev v Vajndolu (Gorenje Vrhpolje). V njem so italijanski vojaki imeli skladišče za hrano. Okoli 150 m od hrama se je nahajal bunker, ki je bil malo vkopan v zemljo, narejen iz lesa in po obodu ometan z zemljo. Ob trasi utrjene meje so morali posekati vinograde. Jožetov oče se je z italijanskim poveljnikom dogovoril, da vinograda ni posekal, ampak je kole odstranil in trte povil na tla. Avtor fotografije: Blaž Štangelj.
Albina Volčjak (roj. 1942) ob ostankih bodeče žice pri Dolenjem Suhadolu, kjer je po pasu posekanega gozda potekala utrjena meja. Avtor fotografij: Blaž Štangelj.
Vzdolž utrjene meje je bilo postavljeno nekaj mejnih prehodov. Prehode so kontrolirali italijanski vojaki in enote MVAC. Rezka Paderšič (roj. 1932) na lokaciji mejnega prehoda v Dolenjem Suhadolu in Mihael Rukše (roj. 1932) na lokaciji mejnega prehoda pri Gabrju. Na obeh so bila narejena vrata iz bodeče žice. Avtor fotografij: Blaž Štangelj.
Ostanki zidanih bunkerjev na Rutovci in Gomilah pri vasi Gabrje. V ozadju spodnje fotografije so Gorjanci s Trdinovim vrhom. Avtor fotografij: Blaž Štangelj.
