Meni

Okupacija Slovenije leta 1941

Nacistična Nemčija: svoj del zasedenega slovenskega ozemlja je razdelila na dve začasni upravni enoti: Spodnjo Štajersko ter Gorenjsko z Mežiško dolino. Sedeža enot sta bila po nekaj mesecih s prvotnih lokacij v Mariboru in na Bledu prenesena v Gradec in Celovec. Vodila sta jih šefa civilne uprave. Obe upravni enoti so v pričakovanju hitre vključitve v rajh navznoter reorganizirali po nemškem principu okrajev in okrožij ter uvedli nemške službe in upoštevali nemško rasno zakonodajo. Nemška meja z Neodvisno državo Hrvaško in Italijo je postala južna meja nemškega rajha in naj bi veljala za njegov varovalni pas.

Italija: po napadu okupacijskih sil na Jugoslavijo je Italija izza rapalske meje pridobila še večino Dolenjske in Ljubljano z okolico do reke Save. Na novo pridobljenih območjih je ustanovila t. i. Ljubljansko pokrajino, ki so jo priključili Kraljevini Italiji. Ohranila je rapalsko mejo, ker je Primorsko štela za del italijanskega nacionalnega ozemlja, Ljubljansko pokrajino pa je hotela šele italijanizirati. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je celotno ozemlje sicer formalno ostalo del Mussolinijeve fašistične države, a je dejansko prešlo pod nacistično upravo. Ljubljanska pokrajina je postala del t. i. Operacijske cone za Jadransko primorje s sedežem v Trstu.

Madžarska: Madžarom so Prekmurje predali Nemci. S prevzemom oblasti so uveljavili vojaško upravo, ki je bila razdeljena na dva dela in podrejena neposredno Poveljstvu vojaško- upravne skupine južne armade, sprva s sedežem v Subotici in nato v Novem Sadu. Že avgusta 1941 so vojaško upravo zamenjali s civilno ter tako pričeli proces vključevanja zasedenega ozemlja v madžarsko državo. Prekmurje so razdelili med dva okraja: Železna županija in Zala, tako kot je bilo to v času Avstro-Ogrske.

Neodvisna država Hrvaška: nastala je na jugoslovanskih tleh neposredno po začetku druge svetovne vojne. Pod njeno oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij, in sicer Bregansko selo (današnja Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (današnja Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Vasi obsegajo ozemlje približno 20 km2, na katerem je takrat živelo okoli 800 prebivalcev.

Po okupaciji so si slovensko ozemlje razdelili tako Nemci kot Italijani, Madžari in Hrvati.
Po okupaciji so si slovensko ozemlje razdelili tako Nemci kot Italijani, Madžari in Hrvati.


Po razdelitvi ozemelj in določitvi mej so okupatorji svoje nove meje različno utrdili in zastražili. Najbolj so se potrudili Nemci, ki so v vsej dolžini meje le-to ožičili, v razdalji cca 50 metrov podrli ves gozd oz. počistili teren ter ob mejo nastavili nekaj metrov širok minski pas. MNZS.
Po razdelitvi ozemelj in določitvi mej so okupatorji svoje nove meje različno utrdili in zastražili. Najbolj so se potrudili Nemci, ki so v vsej dolžini meje le-to ožičili, v razdalji cca 50 metrov podrli ves gozd oz. počistili teren ter ob mejo nastavili nekaj metrov širok minski pas. MNZS.


Mejni prehod med Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško pri Harinih Zlakah. MNZS.
Mejni prehod med Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško pri Harinih Zlakah. MNZS.


Ljubljana je po razdelitvi slovenskih ozemelj postala italijansko mesto ob nemško-italijanski meji. Na karti je viden potek meje, ki jo centralna mejna komisija določila 21. septembra 1941. Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000, list Laibach (5553). Hrani Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Ljubljana je po razdelitvi slovenskih ozemelj postala italijansko mesto ob nemško-italijanski meji. Na karti je viden potek meje, ki jo centralna mejna komisija določila 21. septembra 1941. Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000, list Laibach (5553). Hrani Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.


Nemški in italijanski vojaki nekje na novo postavljeni meji. MNZS.
Nemški in italijanski vojaki nekje na novo postavljeni meji. MNZS.


Nemški stražni stolp na meji tretjega rajha. MNZS.
Nemški stražni stolp na meji tretjega rajha. MNZS.