Meni

Okupacija in tromeje v Prekmurju

Razmejitvena geodetska točka na višini 388 metrov, znana kot Tromejnik, danes označuje mejo med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. V spomin na razmejitev se severno od Trdkove na Goričkem v občini Kuzma nahaja tristrano obeležje, postavljeno spomladi 1924, štiri leta po trianonski pogodbi. Po njej je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, Porabje pa Madžarski. Medzavezniška razmejitvena komisija je spomladi 1924 na terenu preverjala, če so mejni kamni pravilno postavljeni. Razmejitev so potrdili 31. junija, uradno pa zaključili 8. julija 1924. Med okupacijo je tromeja postala dvomeja med Nemčijo in Madžarsko, po drugi svetovni vojni pa je ponovno postala tromeja. Ker sta Prekmurje (razen nekaj vasi na Goričkem) in Medžimurje pripadla Madžarski, je bila nova tromeja med Nemčijo, Madžarsko in NDH (sicer ena od štirih v času okupacije) določena v bližini (južno od) Središča ob Dravi. Danes se nahaja na Hrvaškem (občina Svibovec Podravski, Varaždinska županija).

Danes hrvaško ozemlje južno od Središča ob Dravi je leta 1941 pripadlo Nemčiji oziroma nemški državni pokrajini Štajerski (Reichsgau Steiermark).
Danes hrvaško ozemlje južno od Središča ob Dravi je leta 1941 pripadlo Nemčiji oziroma nemški državni pokrajini Štajerski (Reichsgau Steiermark).


Slovenska stran obeležja z datumoma senžermenske in trianonske pogodbe. Na enak način sta na kamnu označeni tudi avstrijska in madžarska stran. Avtor fotografije: Darja Kerec.
Slovenska stran obeležja z datumoma senžermenske in trianonske pogodbe. Na enak način sta na kamnu označeni tudi avstrijska in madžarska stran. Avtor fotografije: Darja Kerec.


Današnja tromeja med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Pred drugo svetovno vojno je bila tu meja med Kraljevinama Jugoslavijo in Madžarsko, ki pa se je med drugo svetovno vojno premaknila proti zahodu, saj sta Prekmurje in Medžimurje pripadla Madžarski. Po drugi svetovni vojni je tu zopet potekala meja med Jugoslavijo in Madžarsko, po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991 pa je nastala tromeja. Del raziskovalne ekipe je tromejo, ki se »skriva« v zamočvirjenem in težko dostopnem območju sotočja Velike Krke in Mure, obiskal 13. aprila 2018 (z leve: Božo Repe, Darja Kerec, Božidar Flajšman, Kornelija Ajlec in Peter Mikša). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Današnja tromeja med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Pred drugo svetovno vojno je bila tu meja med Kraljevinama Jugoslavijo in Madžarsko, ki pa se je med drugo svetovno vojno premaknila proti zahodu, saj sta Prekmurje in Medžimurje pripadla Madžarski. Po drugi svetovni vojni je tu zopet potekala meja med Jugoslavijo in Madžarsko, po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991 pa je nastala tromeja. Del raziskovalne ekipe je tromejo, ki se »skriva« v zamočvirjenem in težko dostopnem območju sotočja Velike Krke in Mure, obiskal 13. aprila 2018 (z leve: Božo Repe, Darja Kerec, Božidar Flajšman, Kornelija Ajlec in Peter Mikša). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Ludvik Dajč pred družinskim mlinom v Sotini ob potoku Mlinščica, 23. november 2018. Mlin in domačija sta bila po okupaciji priključena Madžarski, ki jo je od Nemčije ločeval bližnji potok Ledava. Avtor fotografije: Sonja Bezenšek.
Ludvik Dajč pred družinskim mlinom v Sotini ob potoku Mlinščica, 23. november 2018. Mlin in domačija sta bila po okupaciji priključena Madžarski, ki jo je od Nemčije ločeval bližnji potok Ledava. Avtor fotografije: Sonja Bezenšek.


Na zaraščenem desnem, hrvaškem bregu reke Drave, južno od Središča ob Dravi, je del raziskovalne ekipe (z leve: Peter Mikša, Božidar Flajšman, Darja Kerec, Božo Repe in Kornelija Ajlec) 13. aprila 2018 z improviziranim napisom označila tromejno točko med Nemčijo, Madžarsko in NDH. Danes je na tem poplavnem, blatnem in zaraščenem območju mogoče najti le malo fizičnih preostankov nekdanje državne meje (člana ekipe Matija Zorn in Peter Mikša sta južno od vasi Virje našla verjetni mejni obrambni jarek). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Na zaraščenem desnem, hrvaškem bregu reke Drave, južno od Središča ob Dravi, je del raziskovalne ekipe (z leve: Peter Mikša, Božidar Flajšman, Darja Kerec, Božo Repe in Kornelija Ajlec) 13. aprila 2018 z improviziranim napisom označila tromejno točko med Nemčijo, Madžarsko in NDH. Danes je na tem poplavnem, blatnem in zaraščenem območju mogoče najti le malo fizičnih preostankov nekdanje državne meje (člana ekipe Matija Zorn in Peter Mikša sta južno od vasi Virje našla verjetni mejni obrambni jarek). Avtor fotografije: Božidar Flajšman.