Italijanska vojska je okupirala Belo krajino v prvih dneh maja 1941 ter zasedla Metliko, Črnomelj in Semič. Enote obmejne fašistične milice in kraljeve finančne straže (financarji) so zasedle kraje vzdolž mejne reke Kolpe.
Zaradi partizanskega upora je italijanski okupator opuščal nekatere svoje postojanke, ostale pa v prvi polovici leta 1942 utrdil z bunkerji in okopi ter kraje svojih postojank v celoti ali deloma obdal z bodečo žico. Najbolj so bili utrjeni: Črnomelj s 64, Metlika z 20 in Semič z 11 bunkerji. Vsi ti kraji so bili v celoti obdani z bodečo žico.
Partizanski obveščevalci so zbirali čim bolj natančne podatke o sovražnih postojankah in bunkerjih ob belokranjski železniški progi. Poročali so o številu vojakov, enotah (kraljeva vojska, financarji, fašisti, karabinjerji, železniška milica, Prostovoljna protikomunistična milica (MVAC = belogardisti), vrstah utrjenih objektov (betonski ali leseni bunkerji, bodeča žica), oborožitvi, premikih enot iz postojank in njihovi oskrbi. Obveščevalno službo so opravljali obveščevalci partizanskih enot, ki so stalno ali začasno delovale v Beli krajini. Pri zbiranju podatkov so pomagali tudi civilisti in terenski delavci.
Partizanska skica fašistične in financarske postojanke Sinji Vrh. Arhiv RS. Ostanki italijanskega napisa VINCEREMO (zmagali bomo) na zunanji steni župnišča na Sinjem Vrhu, v katerem je bila med 26. majem 1941 in 8. septembrom 1943 fašistična postojanka. Avtor fotografije: Blaž Štangelj.
V Gribljah so 8. aprila 1942 fašisti zasedli šolo, financarji pa civilno hišo. Gribeljsko postojanko so obdali z bodečo žico in jo utrdili s petimi betonskimi bunkerji in tremi bunkerji vkopanimi v zemljo ter kamnitim in betonskim zidom. Skopali so tudi povezovalne jarke. Arhiv RS.
Partizanska skica fašistične in financarske postojanke v Pobrežju pri Adlešičih v merilu 1 : 1000. Najverjetneje je nastala konec leta 1942 ali v prvi polovici leta 1943. Arhiv RS.
Prva italijanska postojanka v vasi Podzemelj je bila v stari šoli, 28. maja 1941 je namreč obmejna milica zasedla eno učilnico in v njej ostala okoli dva meseca. Za tem so se 2. aprila 1942 financarji vselili v dve civilni hiši, iz katerih sta morala lastnika z družinama oditi, fašisti pa so zasedli tedanjo novo šolo. Zasedene objekte so obdali z bodečo žico in zgradili tri bunkerje in kamnit zid ter skopali strelski jarek. Pri utrjevanju so morali sodelovati tudi vaščani, in sicer pri prevažanju gradbenega materiala. Arhiv RS.
Semič je italijanska vojska julija 1942 obdala z bodečo žico in ga nato utrdila z 11 bunkerji in strelskimi jarki. Iz ožičenega Semiča so vodili vsaj trije prehodi, ki so bili zavarovani s španskimi jezdeci. Cerkveni zvonik je služil kot opazovalnica, oborožena s težkim mitraljezom in minometom. Po partizanskem poročilu iz 13. februarja 1943 je bilo v Semiču okoli 180 italijanskih vojakov in od 140 do 180 pripadnikov MVAC. Arhiv RS.
Železniška proga Karlovec–Ljubljana je bila za italijansko vojsko strateškega pomena, saj je po njej potekal prevoz strateških surovin in vojaškega materiala z Balkanskega polotoka proti Italiji. Železnico so zavarovali z bunkerji ter utrditvijo železniških postaj in čuvajnic. Partizani so jih pogosto napadali in rušili posamezne odseke železnice. Viadukt Otovec je s svojo dolžino 225 m najdaljši premostitveni objekt na belokranjski železniški progi. Italijanska vojska ga je obdala z bodečo žico in na vsaki strani viadukta ter pod njim postavila oboroženo stražo. Arhiv RS.
Poročilo obveščevalca Črnomaljske čete Vzhodnodolenjskega odreda o številu italijanskih vojakov in vojakov MVAC ter njihovi oborožitvi v postojankah v Beli krajini 7. januarja 1943. Arhiv RS.
