Druga svetovna vojna je na slovenskem ozemlju vzpostavila štiri tromejne točke, ki so bile zaznamovane tako na zemljevidih kot na terenu. Tromeji na Spodnjem Vrsniku v bližini Žirov in v današnji hrvaški občini Svibovac Podravski v bližini Središča ob Dravi sta bili novi, medtem ko sta bili tromejni točki na Peči pri Ratečah na Gorenjskem ter pri Gadovi Peči v današnji brežiški občini že stari administrativni in mednarodni točki razmejitve.
Tromeja pri vasi Brvi pod Gadovo Pečjo je bila stara administrativna meja v času Habsburške monarhije, saj je delila avstrijsko in ogrsko polovico cesarstva. V času med letoma 1941 in 1943 pa je bila to meja med tretjim rajhom, italijanskim okupacijskim ozemljem ter Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Tromeja je posegla globoko na ozemlje nekdanje Kranjske, kljub temu pa je bil mejni kamen, ki je označeval tromejo, star avstrijski. Tega je raziskovalna skupina na podlagi natančnih izračunov našla, ga izkopala in primerno označila.
Na vzhodu je druga tromejna točka južno od Središča ob Dravi označevala stičišče med okupacijskimi ozemlji tretjega rajha, Madžarske ter NDH. Točka tromeje je bila s časom pozabljena, a jo je raziskovalna skupina ponovno odkrila na podlagi izračunov, ki smo jih dobili s primerjavo zemljevidov iz druge svetovne vojne z novimi in katerih odstopanja so mogoča le za 25 metrov. Tromejna točka se danes nahaja v Republiki Hrvaški, v občini Svibovac Podravski. Zanimivo pa je, da je v tem delu madžarsko okupacijsko ozemlje seglo preko reke Drave.
Rapalska meja je sekala slovensko etnično ozemlje na dva dela vse od prve svetovne vojne. Torej so bile vse mejne točke prvotno bilateralne. Z izbruhom vojne pa je Italija okupirala še dodaten del slovenskega ozemlja, t. i. Ljubljansko pokrajino. Tukajšnja administracija se je razlikovala od priključenih ozemelj onkraj rapalske meje. Razlika med tema dvema ozemljema je botrovala k temu, da je rapalski mejni kamen številka 40 postal tromejni kamen med nemškim rajhom, Kraljevino Italijo in italijanskim okupacijskim ozemljem – Ljubljansko pokrajino. Kamen se je nahajal v vasi Spodnji Vrsnik v bližini Žirov.
Četrta mejna točka se je nahajala na Peči pri Ratečah, kjer je tromeja še danes. Vse do prve svetovne vojne je bila to deželna tromeja, nato pa je postala stičiščna točka treh držav. Izjema je le obdobje med drugo svetovno vojno, ko je ta točka razmejevala Kraljevino Italijo, nemški rajh in nemško okupacijsko območje Spodnja Koroška. Tu je torej stala začetna točka tistega dela rapalske meje, ki se je med drugo svetovno vojno preoblikoval v državno mejo med Italijo in Nemčijo in se je zaključila z zgoraj omenjeno tromejno točko pri Spodnjem Vrsniku.
