Meni
Naslovnica
Kolofon
Kazali
Kazalo vsebine
Seznam slik
O projektu
Razstave
Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja
Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva
Okupacija Slovenije leta 1941
Mejna območja in značilnosti okupacijske meje na Slovenskem
Diplomatsko določanje meja
Meja med Nemčijo in NDH – južna meja rajha
Okupacijska meja v Beli krajini 1941–1945
Okupacijska meja med Nemčijo in Italijo na Dolenjskem
Okupacijska meja v visokogorju Julijskih Alp
Ljubljana – obmejno mesto v žici
Prekmurje med okupacijo
Preko Polhograjskega hribovja do Ljubljane
Tromeje
Rogaška Slatina kot obmejno mesto nemškega rajha
Okupacijska cona Spodnja Štajerska
Rogaška Slatina v vojni
Prihod nemške vojske v Rogaško Slatino in vzpostavitev okupacijske uprave
Ponemčevanje
Zaplembe, izgoni in deportacije v taborišča
Delovna in vojaška mobilizacija
Šola med vojno in (so)uporaba šolskih objektov
Nemci okupirajo hrvaško občino Hum ob Sotli.
Življenje ob meji
Smrtne žrtve na meji
Utrjevanje južne rajhovske meje leta 1944
Kazensko delovno taborišče v Rogaški Slatini
Konec vojne
Spomini na vojni čas in mejo
O zažiganju slovenskih knjig
Zatiranje slovenskega jezika
Pomanjkanje hrane in tihotapljenje
Tihotapljenje
»Švercanje«
O premikanju meje
Hrvati želijo v rajh
Obmejno varovanje
Utrjevanje meje 1941
Žica na meji
Postavljanje min in žice
Pogled na neprehodno mejo
Miniranje meje leta 1941
Prehajaje meje
Kako je mina ubila strica
Stražni stolpi
Utrjevanje meje
Pobiranje žice po vojni za domačo uporabo
Vojaki čistijo mejo in pojejo partizanske pesmi
Pobiranje min po vojni
Mine po letu 1945
Oče odstranjuje mine s polja z branami
Idrija in Žiri kot obmejno območje, 1941-1945
Idrija – italijansko obmejno mesto
Raznarodovalni pritiski
Trdno v italijanskih rokah
Utrjen obmejni pas
Kapitulacija Italije
Oblast Osvobodilne fronte
Prihod nemške vojske
Nemška okupacija
Življenje pod nemško upravo
Začetek vojne v Žireh ter kratka italijanska epizoda
Žiri oz. Sairach pod nemško okupacijo
Žiri kot del osvobojenega ozemlja
Vzpostavitev meje
Utrjevanje meje
Obmejni režim
Postopno čiščenje obmejnega pasu
Spomini na življenje v obmejnem pasu
Vinceremo Videt čemo
Okupacija
Italijanske in MVAC postojanke v Beli krajini ter partizanska obveščevalna dejavnost
Italijanski projekt zaprtja meje z Neodvisno državo Hrvaško
Italijani še zmeraj napenjajo žico
»Partizani meje nismo priznali«
»Pošljite mi kruha, če me hočete še kdaj videti živega.«
Svobodno ozemlje in sovražnikovi napadi
Zilje na prepihu vojne
»To je bilo strašno, ker so bile matere notri, Birička se je omrtvila.«
Na poti v šolo
Okupirana Ljubljana: mesto ob meji
Uporna Ljubljana
Upravna razdelitev mesta
Kašeljski grič
Utrjevanje meje in mejni prehodi
Mejni prehodi
Osvoboditev Ljubljane
Ožičena Ljubljana
Nemška okupacija Ljubljane in utrjevanje mesta
Pregled nad obsežno okolico je strateškega pomena
Med drugo svetovno vojno in danes
Zaradi meje so morali Nemci zgraditi novo infrastrukturo
Spomini
EN KROMPIR, TRI DRŽAVE Okupacijske meje na Dolenjskem 1941-1945
Okupacija Dolenjske in postavitev meje
Prehajanje meje
Novo mesto: »Mesto se je na prihod Maršala lepo pripravilo, …«
Mirnska dolina in Bučka
Šentjernej
Naše vasi so zasedli ustaši
Italijanska zapora meje z Neodvisno državo Hrvaško (NDH)
Italijanska zapora meje z Neodvisno državo Hrvaško (NDH)
Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari Okupacijske meje v Prekmurju 1941-1945
Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva
Okupacija Slovenije leta 1941
Nemški načrti s Prekmurjem in Porabjem ter začetek okupacije
Menjava oblasti, nove meje med Madžarsko, Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško
Okupacija in tromeje v Prekmurju
Življenje pod okupacijo
Madžarizacija
Porabci
Porabski Slovenci
Internacija primorskih kolonistov
Judje v Prekmurju med drugo svetovno vojno
Romi v Prekmurju med drugo svetovno vojno
Madžari v Prekmurju in leto 1945
Odporniško gibanje v Prekmurju
Stara meja, nova oblast
Filmi
Rezultati
Slovenščina
English
SIstory
Naslovnica
Kolofon
Kazali
Kazalo vsebine
Seznam slik
O projektu
Razstave
Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja
Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva
Okupacija Slovenije leta 1941
Mejna območja in značilnosti okupacijske meje na Slovenskem
Diplomatsko določanje meja
Meja med Nemčijo in NDH – južna meja rajha
Okupacijska meja v Beli krajini 1941–1945
Okupacijska meja med Nemčijo in Italijo na Dolenjskem
Okupacijska meja v visokogorju Julijskih Alp
Ljubljana – obmejno mesto v žici
Prekmurje med okupacijo
Preko Polhograjskega hribovja do Ljubljane
Tromeje
Rogaška Slatina kot obmejno mesto nemškega rajha
Okupacijska cona Spodnja Štajerska
Rogaška Slatina v vojni
Prihod nemške vojske v Rogaško Slatino in vzpostavitev okupacijske uprave
Ponemčevanje
Zaplembe, izgoni in deportacije v taborišča
Delovna in vojaška mobilizacija
Šola med vojno in (so)uporaba šolskih objektov
Nemci okupirajo hrvaško občino Hum ob Sotli.
Življenje ob meji
Smrtne žrtve na meji
Utrjevanje južne rajhovske meje leta 1944
Kazensko delovno taborišče v Rogaški Slatini
Konec vojne
Spomini na vojni čas in mejo
O zažiganju slovenskih knjig
Zatiranje slovenskega jezika
Pomanjkanje hrane in tihotapljenje
Tihotapljenje
»Švercanje«
O premikanju meje
Hrvati želijo v rajh
Obmejno varovanje
Utrjevanje meje 1941
Žica na meji
Postavljanje min in žice
Pogled na neprehodno mejo
Miniranje meje leta 1941
Prehajaje meje
Kako je mina ubila strica
Stražni stolpi
Utrjevanje meje
Pobiranje žice po vojni za domačo uporabo
Vojaki čistijo mejo in pojejo partizanske pesmi
Pobiranje min po vojni
Mine po letu 1945
Oče odstranjuje mine s polja z branami
Idrija in Žiri kot obmejno območje, 1941-1945
Idrija – italijansko obmejno mesto
Raznarodovalni pritiski
Trdno v italijanskih rokah
Utrjen obmejni pas
Kapitulacija Italije
Oblast Osvobodilne fronte
Prihod nemške vojske
Nemška okupacija
Življenje pod nemško upravo
Začetek vojne v Žireh ter kratka italijanska epizoda
Žiri oz. Sairach pod nemško okupacijo
Žiri kot del osvobojenega ozemlja
Vzpostavitev meje
Utrjevanje meje
Obmejni režim
Postopno čiščenje obmejnega pasu
Spomini na življenje v obmejnem pasu
Vinceremo Videt čemo
Okupacija
Italijanske in MVAC postojanke v Beli krajini ter partizanska obveščevalna dejavnost
Italijanski projekt zaprtja meje z Neodvisno državo Hrvaško
Italijani še zmeraj napenjajo žico
»Partizani meje nismo priznali«
»Pošljite mi kruha, če me hočete še kdaj videti živega.«
Svobodno ozemlje in sovražnikovi napadi
Zilje na prepihu vojne
»To je bilo strašno, ker so bile matere notri, Birička se je omrtvila.«
Na poti v šolo
Okupirana Ljubljana: mesto ob meji
Uporna Ljubljana
Upravna razdelitev mesta
Kašeljski grič
Utrjevanje meje in mejni prehodi
Mejni prehodi
Osvoboditev Ljubljane
Ožičena Ljubljana
Nemška okupacija Ljubljane in utrjevanje mesta
Pregled nad obsežno okolico je strateškega pomena
Med drugo svetovno vojno in danes
Zaradi meje so morali Nemci zgraditi novo infrastrukturo
Spomini
EN KROMPIR, TRI DRŽAVE Okupacijske meje na Dolenjskem 1941-1945
Okupacija Dolenjske in postavitev meje
Prehajanje meje
Novo mesto: »Mesto se je na prihod Maršala lepo pripravilo, …«
Mirnska dolina in Bučka
Šentjernej
Naše vasi so zasedli ustaši
Italijanska zapora meje z Neodvisno državo Hrvaško (NDH)
Italijanska zapora meje z Neodvisno državo Hrvaško (NDH)
Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari Okupacijske meje v Prekmurju 1941-1945
Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva
Okupacija Slovenije leta 1941
Nemški načrti s Prekmurjem in Porabjem ter začetek okupacije
Menjava oblasti, nove meje med Madžarsko, Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško
Okupacija in tromeje v Prekmurju
Življenje pod okupacijo
Madžarizacija
Porabci
Porabski Slovenci
Internacija primorskih kolonistov
Judje v Prekmurju med drugo svetovno vojno
Romi v Prekmurju med drugo svetovno vojno
Madžari v Prekmurju in leto 1945
Odporniško gibanje v Prekmurju
Stara meja, nova oblast
Filmi
Rezultati
Slovenščina
English
<<
Šentjernej
^
>>
<<
^
>>
S partizanske skice in zemljevida je razvidno, kako so italijanski okupatorji utrdili Šentjernej. Obdali so ga z dvema obročema bodeče žice in bunkerji. Prvi obroč je obsegal mestno jedro, drugi je potekal po obrobju. V centru mesta so imeli tudi topovsko baterijo, s katero so obstreljevali partizanske položaje na Gorjancih. Mesto so okrasili z italijanskimi zastavami in portreti Mussolinija, kar je lepo vidno s fotografije Dan mlačve. V bližini Šentjerneja je potekala tudi italijanska obrambna linija proti Gorjancem, prav tako zgrajena iz bunkerjev in bodeče žice, zavarovana s strelskimi jarki. Na fotografiji se je ohranil italijanski bunker v Šmarju, ki ga je kmalu po vojni fotografiral pater Hugo Rožnik, fotografijo pa hrani kartuzija Pleterje. Desno od bunkerja je bil bivalni del, ki je bil v času fotografiranja že porušen. Po pričevanju Janeza Kuhlja si je po vojni eden od krajanov gradil hišo iz materiala porušenega bunkerja.
Tone Kovačič in Janez Kuhelj sta pokazala dvorišče za Kovačičevo hišo, v času vojne je bilo tu šolsko dvorišče, zraven katerega so Italijani postavili šest topov, s katerimi so obstreljevali partizanske položaje na Gorjancih. Med drugim sta povedala, da če je ponoči na Gorjancih počila kakšna partizanska puška, so nato Italijani celo noč streljali s topovi. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Prva stran partizanskega opisa postojanke Šentjernej. Napisali so ga v obveščevalnem centru XV. divizije, devet mesecev po italijanski kapitulaciji, 22. 5. 1944. Med drugim navajajo, da je v postojanki 180 do 200 belogardistov in da so zelo močno utrjeni z 21 velikimi in 38 malimi bunkerji. Arhiv RS. Avtor fotografije: Blaž Štangelj.
V tej hiši v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju je imel svojo postojanko od 15. 10. 1942 do 8. 9. 1943 belogardistični bataljon. V njej je bilo mučenih 177 ljudi, med njimi pesnik Ivan Rob. Pobitih je bilo 39 ljudi. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Domobranci v Šentjerneju. Dolenjski muzej Novo mesto.
<<
>>