Madžarska oblast je po prevzemu oblasti od Nemcev vzpostavila razmere, kot so bile pred letom 1918. Preimenovali so se kraji, ulice in trgi. V šolah in javnih ustanovah je bila ponovno vpeljana madžarščina, slovenski učitelji in uradniki pa odpuščeni, mnogi zaradi tihega odpora tudi obsojeni. Prisilne mobilizacije, vojaške in delovne, so bile del vsakdanjika. Iz knjižnic so bile umaknjene slovenske knjige, madžarizacijo sta spodbujala Madžarsko prosvetno društvo Vendske krajine in osrednji tednik Muraszombat és vidéke (Murska Sobota in okolica). Slovenski duhovniki so bili premeščeni v madžarske župnije. Kulturna in športna društva so organizirala predstave ter prireditve v madžarskem jeziku, v kinih so se vrteli madžarski in nemški filmi. Hkrati pa je Nemčija zlasti v gospodarstvu in trgovini dobila velik vpliv. Med drugim je bil maja 1941 med madžarsko in nemško vlado sklenjen dogovor, da se v času vojne vsa načrpana nafta v Prekmurju in Medžimurju na osnovi dodeljene koncesije dobavlja Nemčiji.