Meni

Pregled nad obsežno okolico je strateškega pomena

Stražne stolpe so okupacijske sile med drugo svetovno vojno uporabljale za lažji nadzor širše okolice. Kjer je razmejitev med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem potekala na vzpetinah, so grebene praviloma nadzirali Nemci, sama meja pa je na škodo Italijanov potekala pod grebeni. Nemcem je to omogočilo, da so svoje stražne stolpe postavili tako na grebenu Kašeljskega griča vzhodno od Ljubljane kot tudi na grebenu med Šentvidom in Toškim Čelom severozahodno od Ljubljane, pod katerim danes poteka Šentviški predor. S tem so si Nemci zagotovili širok pogled na Ljubljansko kotlino ter nadzirali italijansko okupacijo Ljubljane, predvsem njen osrednji in severni del.

Zemljevid prikazuje stojišči z vidnim poljem obeh panoram kot tudi stojišča spodnjih fotografij. Prva slika stojišče 1 in druga slika stojišče 2
Zemljevid prikazuje stojišči z vidnim poljem obeh panoram kot tudi stojišča spodnjih fotografij. Prva slika stojišče 1 in druga slika stojišče 2


Panorama 1. Panoramski pogled z Male Trate zahodno od Šentvida zajema vidno polje med 190° (jug: južni uvoz v predor Šentvid; v ozadju Krim) in 10° (sever: severni uvoz v predor Šentvid; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe). Večina danes urbaniziranega območja Ljubljane je bila pod Italijo, saj je meja potekala južno od Save. S tega položaja so Nemci zlahka nadzirali obsežen del italijanskega ozemlja. Panorama je izdelana na podlagi satelitskih posnetkov v spletnem globusu Google Zemlja. Z rdečo črto je označen potek žice okoli Ljubljane.
Panorama 1. Panoramski pogled z Male Trate zahodno od Šentvida zajema vidno polje med 190° (jug: južni uvoz v predor Šentvid; v ozadju Krim) in 10° (sever: severni uvoz v predor Šentvid; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe). Večina danes urbaniziranega območja Ljubljane je bila pod Italijo, saj je meja potekala južno od Save. S tega položaja so Nemci zlahka nadzirali obsežen del italijanskega ozemlja. Panorama je izdelana na podlagi satelitskih posnetkov v spletnem globusu Google Zemlja. Z rdečo črto je označen potek žice okoli Ljubljane.


Panorama 2. Panoramski pogled z Debnega vrha na Kašeljskem griču zajema vidno polje med 210° (jugozahod: Sostro; v ozadju Golovec in Krim) in 30° (severovzhod: Dol pri Ljubljani; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe). Tudi ta pogled je Nemcem omogočal, da so dobro nadzorovali italijansko ozemlje južno od Save. Panorama je izdelana na podlagi satelitskih posnetkov v spletnem globusu Google Zemlja. Z rdečo črto je označen potek žice okoli Ljubljane.
Panorama 2. Panoramski pogled z Debnega vrha na Kašeljskem griču zajema vidno polje med 210° (jugozahod: Sostro; v ozadju Golovec in Krim) in 30° (severovzhod: Dol pri Ljubljani; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe). Tudi ta pogled je Nemcem omogočal, da so dobro nadzorovali italijansko ozemlje južno od Save. Panorama je izdelana na podlagi satelitskih posnetkov v spletnem globusu Google Zemlja. Z rdečo črto je označen potek žice okoli Ljubljane.


1: Nekdanji mejni prehod med Italijo in Nemčijo na današnjem križišču Celovške ceste in Ceste Andreja Bitenca. V ozadju je vidna Šmarna gora. Avtor fotografije: Jakob Prešern. MNZS.
1: Nekdanji mejni prehod med Italijo in Nemčijo na današnjem križišču Celovške ceste in Ceste Andreja Bitenca. V ozadju je vidna Šmarna gora. Avtor fotografije: Jakob Prešern. MNZS.