Stražne stolpe so okupacijske sile med drugo svetovno vojno uporabljale za lažji nadzor širše okolice. Kjer je razmejitev med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem potekala na vzpetinah, so grebene praviloma nadzirali Nemci, sama meja pa je na škodo Italijanov potekala pod grebeni. Nemcem je to omogočilo, da so svoje stražne stolpe postavili tako na grebenu Kašeljskega griča vzhodno od Ljubljane kot tudi na grebenu med Šentvidom in Toškim Čelom severozahodno od Ljubljane, pod katerim danes poteka Šentviški predor. S tem so si Nemci zagotovili širok pogled na Ljubljansko kotlino ter nadzirali italijansko okupacijo Ljubljane, predvsem njen osrednji in severni del.