V času nemške zasedbe so v občini Rogaška Slatina bolj ali manj neprekinjeno delovale tri mešane ljudske šole: v Kostrivnici s štirimi razredi, Svetem Križu (10 razredov) in nad občinsko stavbo (6 oddelkov), ki jo je v germanizacijske namene že leta 1889 zgradilo dunajsko društvo Schulverein. Vzpostavljena pa je bila tudi šola za gospodinje in nemška obrtno-poklicna šola. Ob koncu vojne je nemški pouk in suhoparno vcepljanje nacistične ideologije potekalo tudi v zasebnih hišah in gostilnah (pogostoma izgnanih lastnikov) ter Učiteljskem domu nad zdraviliščem. Vse šolske ustanove so si delile isto usodo. Ob začetku izvajanja okupacijske oblasti so bili slovenski učitelji in ravnatelji preseljeni (sprva prostovoljno, nato prisilno) ali izgnani preko meje na Hrvaško, takoj zatem pa je sledil prihod nemško govorečih učiteljev in učiteljic, pretežno iz Avstrije. Šolske in učiteljske knjižnice s slovenskimi učbeniki, ki jih je okupacijsko učiteljsko osebje nadomestilo z izključno nemškim gradivom, so bile sežgane in uničene. Pouk v nemškem jeziku se je v Rogaški Slatini pričel vršiti s 1. majem 1941. Vzgoja je bila izjemno trda, disciplina pa surova in brez popuščanja. Lasanje, pretepanje, kaznovanje in zapiranje otrok po koncu pouka učiteljskemu osebju nikakor ni bilo tuje. V povojnem šolskem poročilu še piše, da naj bi bili slatinski učenci ob osvoboditvi »podivjani, raztreseni, pozabljivi, nedisciplinirani in posuroveli,« zelo nizke ocene pa je otrokom dodelilo tudi okupacijsko učiteljstvo: »umazani, raztrgani, uporni in neumni.«
V obeh šolah v Rogaški Slatini je pouk potekal vse do jeseni 1944, ko se je Rogaška Slatina zaradi utrjevalnih del na širšem območju njenega obmejnega zaledja spremenila v gradbišče obrambnih sistemov in preprek. Okupirana Rogaška je postala sedež gradbenega štaba 3. utrjevalnega odseka, ki je nase vezal neobvladljivo število domačih in tujih delavcev, ki so bili do konca vojne nastanjeni tudi v obeh slatinskih šolah ter Učiteljskem domu. Pouk se je v teh ustanovah posledično prekinil. Šola dunajskega Schulvereina pa se je 2. oktobra 1944 spremenila celo v delavsko taborišče za nastanitev tistih, ki so v bližini Sotle izvajali utrjevalna dela. Šolsko poslopje je dejansko postalo kazensko taborišče.
Nemci okupirajo hrvaško občino Hum ob Sotli.
Tudi za domačine v Rogaški Slatini in okolici je dokaj neznana informacija, da je današnja čezmejna občina Hum na Sutli na Hrvaškem s takrat pripadajočimi kraji oziroma zaselki Hum, Lupinjak, Druškovec, Prišlin in Brezno ob okupaciji Jugoslavije leta 1941 in razdelitvi Slovenije med Italijo, Madžarsko, NDH in Nemčijo pripadla slednji. 6.530 (hrvaških) prebivalcev na 36,85 kvadratnih kilometrih je pripadlo Nemčiji, priključeno ozemlje pa je spadalo pod okrožje Šmarje s sedežem v Rogaški Slatini. Glavni razlog priključitve je predstavljala industrija – steklarna Straža na Humu je bila takrat zelo razvita in vezana na štajersko stran. Lastnik je bil Nemec. Meja tako ni šla po Sotli, ampak po bregovih Hrvaškega Zagorja. Konec junija naj bi na možno prigovarjanje NDH ta del pripojili nazaj Hrvaški in mejo prestavili na Sotlo.
