Meni

Mirnska dolina in Bučka

Nemška vojska je do 8. junija 1941 zasedala ozemlje čez določeno mejo z Italijo. 8. junija pa so se umaknili za razmejitveno črto. Nemško-italijanska razmejitvena komisija, ki je delala na terenu do 13. septembra, je napravila le nekaj manjših popravkov. Eden od tovrstnih popravkov se je zgodil zaradi rudnika v Krmelju. Po pripovedovanju Marjana Zamana iz Hinjc je bila okupacijska meja prvotno zastavljena tako, da bi Krmelj spadal pod Nemčijo. Na prigovarjanje lastnika rudnika Italijana Venčeslava Jakila je Krmelj prišel pod italijansko oblast. Meja je potem potekala tik nad Krmeljem oz. med Hinjcami in Krmeljem, vzhodno od Tržišča, Zgornjih Vodal, Telč in Pečic ter zahodno od Bučke.

Del Dolenjske na originalnem nemškem zemljevidu z označeno okupacijsko mejo med Nemčijo in Italijo. Dodatno smo označili lokacije nemških stražnih stolpov, ki so bili postavljeni na strateških točkah tik ob meji. Betonski temelji stražnih stolpov so v celoti ohranjeni na Bučki, hribu Okič in Hinjcah, delno pa v Govejem Dolu in še ponekod.
Del Dolenjske na originalnem nemškem zemljevidu z označeno okupacijsko mejo med Nemčijo in Italijo. Dodatno smo označili lokacije nemških stražnih stolpov, ki so bili postavljeni na strateških točkah tik ob meji. Betonski temelji stražnih stolpov so v celoti ohranjeni na Bučki, hribu Okič in Hinjcah, delno pa v Govejem Dolu in še ponekod.


Nemški graničarji na razmejitveni črti med Nemčijo in Italijo. Iz knjige Stane Mrvič in Janez Kos, Pomniki NOB na območju občine Sevnica, 1989, str.15.
Nemški graničarji na razmejitveni črti med Nemčijo in Italijo. Iz knjige Stane Mrvič in Janez Kos, Pomniki NOB na območju občine Sevnica, 1989, str.15.


Ruševine nekdanje Murnove hiše v bližini Tržišča v Mirnski dolini, ob cesti Tržišče – Sevnica, okoli leta 1980. Tu v bližini je bila tudi obmejna rampa. Prvotna okupacijska meja pa je nekaj mesecev potekala slab kilometer proti Tržišču. Fotografijo hrani: Oskar Zoran Zelič.
Ruševine nekdanje Murnove hiše v bližini Tržišča v Mirnski dolini, ob cesti Tržišče – Sevnica, okoli leta 1980. Tu v bližini je bila tudi obmejna rampa. Prvotna okupacijska meja pa je nekaj mesecev potekala slab kilometer proti Tržišču. Fotografijo hrani: Oskar Zoran Zelič.


Marjan Zaman in Rafael Rafko Blažič ob betonskih temeljih nemškega stražnega stolpa v Hinjcah nad Krmeljem. Ob stražnem stolpu so Nemci zgradili tudi bunker in izkopali strelske jarke. V ozadju se vidi obnovljena kmetija Marjana Zamana, ki so jo Nemci porušili, ker je bila v obmejnem pasu. Marjana, ki je bil takrat otrok, pa so skupaj z družino, tako kot vse druge ob nemški meji, izgnali v Nemčijo. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
Marjan Zaman in Rafael Rafko Blažič ob betonskih temeljih nemškega stražnega stolpa v Hinjcah nad Krmeljem. Ob stražnem stolpu so Nemci zgradili tudi bunker in izkopali strelske jarke. V ozadju se vidi obnovljena kmetija Marjana Zamana, ki so jo Nemci porušili, ker je bila v obmejnem pasu. Marjana, ki je bil takrat otrok, pa so skupaj z družino, tako kot vse druge ob nemški meji, izgnali v Nemčijo. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


»Rasno so nas pregledali 3. novembra 1941, nato so nas izgnali tako kot vse krajane Bučke. Šli smo nasilno, pod orožjem v Rajhenburg/Brestanico, nato pa v nemška taborišča.« Ivica Žnidaršič. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.
»Rasno so nas pregledali 3. novembra 1941, nato so nas izgnali tako kot vse krajane Bučke. Šli smo nasilno, pod orožjem v Rajhenburg/Brestanico, nato pa v nemška taborišča.« Ivica Žnidaršič. Avtor fotografije: Božidar Flajšman.


Obvestilo lastniku hiše pred izselitvijo, Raka, 19. 5. 1941. Dolenjski muzej Novo mesto.
Obvestilo lastniku hiše pred izselitvijo, Raka, 19. 5. 1941. Dolenjski muzej Novo mesto.